Naprej Skozi grede > Ustvarjanje znanosti

Učna pot

Kakor se je učil človeški rod, tako se naj uči človeški posameznik. To je genetično načelo pouka znanosti. Po njem želimo vstopiti v svet matematike, fizike in tehnike.

Pouk znanosti po genetičnem načelu zahteva, da povežemo šolske stopnje z zgodovinskimi dobami. Tako bomo tudi storili. "Predšolska doba" naj pokrije prazgodovino, "osnovna šola" stari in srednji vek, "srednja šola" novi vek in "visoka šola" sodobnost. Seveda bomo meje po potrebi tudi prestopali. Napredovati torej hočemo po naslednjih družbenih razvojnih stopnjah.

Predšolska doba

Nabiralništvo in lov. Kakšnih 100.000 let pr. n. št. se v Afriki pojavi sodobni človek in se do 10.000 let pr. n. št. razširi po vseh kontinentih. Je nabiralec in lovec. Pozna kamnito orodje, ogenj in kožno obleko. Takratno podnebje je hladno in spremenljivo.

Nižja osnovna šola

Živinoreja in poljedelstvo. Okrog 10.000 let pr. n. št. se podnebje nenadoma otopli in umiri. Ljudje takoj izkoristijo nove pogoje. V evrazijskih stepah se pojavi nomadska živinoreja. V rodovitnih predelih Bližnjega vzhoda, Jangcekjanga, Jukatana in Andov pa se razvije poljedelstvo ter se razširi v okolico. Ljudje se ustale v vaseh. Poznajo lončarstvo, tkalstvo in kovine.

Kmetijske države in gradbeništvo. Poljedelsko prebivalstvo se počasi namnoži in se organizira v države. Razvijejo se in vrhove dosežejo sumerska (3000 let pr. n. št.), egipčanska (1500 let pr. n. št.), kitajska (0 let n. št.), majevska (500 let n. št.) in inkovska (1500 let n. št.) država. Ljudje orjejo, namakajo in zidajo stavbe ter templje. Ponekod prevažajo tovore z vozmi in veslačami. Uvedejo pisavo, številke, koledar, kataster in zakonik.

Višja osnovna šola

Urbanizacija in rokodelstvo. Ob Sredozemskem morju, na robu Mezopotamije in Egipta, se okrog leta 1000 pr. n. št. razvijejo primorske mestne državice, najprej feničanske in grške. Trgujejo in kujejo denar. Rimska država okrog leta 0 n. št. imperializira Sredozemlje in prinese državnost v njegove province. Z velikostjo pa rastejo tudi težave na mejah. Pastirski nomadi iz srednje Evrazije okrog leta 500 n. št. razrušijo zahodni del imperija. Na njegovem ozemlju se pojavijo nove države. Nato si nomadi iz Arabije do leta 1000 n. št. podvržejo južni in vzhodni del. Znanja iz vzhodne Evrazije prinesejo na njen zahod.

Naravoslovna srednja šola

Pomorstvo in trgovina. Prebujene zahodnoevropske države okrog leta 1500 n. št. razvijejo tisk, smodniško orožje in oceanske jadrnice. Kolonizirajo Afriko, Ameriko, Avstralijo in Oceanijo. Trgovina močno poraste.

Industrija in elektrifikacija. Svetovni trg zahteva svoje. Razvije se tovarniška proizvodnja snovi in izdelkov, ki jo okrog leta 1800 n. št. začno poganjati parni stroji. Sledi odkritje elektromagnetizma, kar spremeni svet. Države se elektrificirajo: gradijo elektrarne ter preko daljnovodov napajajo elektromotorje, grelce in razsvetljavo v industriji, mestih in gospodinjstvih. Namnožijo se motorni avtomobili, vlaki, ladje, podmornice in letala.

Visoka šola za fiziko

Komunikacije in informatika. Človeštvo po letu 1900 n. št. iznajde električne komunikacije, digitalno zajemanje in zapis informacij, računalnike in jedrski reaktor. V vesolje pošlje satelite, sonde in ljudi. Na obzorju se pokaže nesluten razvoj robotike in medicine.

V vsaki izmed naštetih dob so se rojevali posamezniki, znani in neznani, ki so doprinašali k razvoju takratne znanosti. Seveda so njihovi doprinosi vplivali nazaj na družbeno okolje in ga po svoje preoblikovali. Privzemimo vlogo teh posameznikov in se podajmo na čudovito pot spoznavanja in mojstritve narave od pradavnine do današnjih dni!

M. Divjak