Skozi grede > Bivanje in svet

Razvoj človeštva

Nabiralništvo in lovPoljedelstvo in živinorejaKmetijske države in gradbeništvoRazrast držav, mesta in rokodelstvoOceanoplovstvo in industrijaGlobalizacija in informatikaZakaj je bil razvoj takPriloga

Današnje človeške družbe, organizirane kot države, se med seboj bolj ali manj razlikujejo. V enih, na primer, prevladuje kmetovanje in v drugih industrija. Posamične družbe prav tako niso stalne, ampak se počasi spreminjajo: kmetijske, denimo, postajajo čedalje bolj industrijske. To velja tudi za preteklost: včasih so bile vse družbe drugačne. Kako pa je pravzaprav bilo v raznih dobah? Kako so ljudje takrat živeli in s čim so se ukvarjali? Kako se je njihovo življenje spreminjalo skozi čas? In predvsem: zakaj se je vse razvijalo, kot se je, da je nastala današnja podoba sveta?

Nabiralništvo in lov

100.000 let pr. n. št.

Zgodba o razvoju človeške družbe se začne v Afriki, v toplem podnebju z veliko spremenljivostjo življenjskih vrst. Tam se okrog 100.000 let pr. n. št. (pred našim štetjem) pojavi sodobni človek. Očeden in oblečen bi bil prav tak, kakršni smo danes mi. Do 10.000 let pr. n. št. se razširi po Evraziji, Ameriki in Avstraliji ter izpodrine morebitne tamkajšnje predhodnike, ki so se tja doselili pred tem in prav tako iz Afrike. Spotoma ponekod iztrebi velike, neprevidne živalske vrste. Podnebje je hladno in za povrh nestalno: hitro in močno niha okrog svojega ravnovesja.

Sodobni ljudje so po celinah raztroseni v hordah in rodovih z nekaj deset do nekaj sto člani. Poseljenost dosega največ eno osebo na kvadratni kilometer. V Evraziji živijo ljudje najprej v skalnih votlinah in jamah, kasneje v zemljankah in kožnih šotorih. Rod ima glavarja, ponavadi tudi vrača, in svoje lastno ozemlje. Vodstvo je pridobljeno predvsem z osebno močjo. Ženske nabirajo rastline in kuhajo, moški lovijo živali. Ponekod jim pomagajo udomačeni psi. Ogenj delajo z drgnjenjem lesa. Izdelujejo in uporabljajo orodje in orožje iz lesa, kosti in kamna: nože, sekire, kopja, kasneje še lok in puščice. Oblečeni so v šivane živalske kože. Krasijo se z barvami, tetoviranjem in nakitom. Stvari shranjujejo v kožne vreče ter posode iz lubja. Po vodi se vozijo v čolnih iz debel, lubja ali kož. Slikajo na stene. Skupine se med seboj nenehno bojujejo za ozemlje in lovišča. Tudi na drugih celinah je podobno.

[Lov] Slika 1.
Lov na jelenjad. Lovci uporabljajo loke in puščice. Stenska risba v podzemni jami v Lasceauxju, Francija, 15.000 let pr. n. št.

Poljedelstvo in živinoreja

10.000 let pr. n. št.

Okrog 10.000 let pr. n. št. se podnebje nenadoma otopli in umiri. Ljudje se hitro prilagodijo novim razmeram. V rodovitnih krajih, predvsem ob deževnih gorskih pregradah in v rečnih ravninah, udomačijo divje žitarice in zelenjavo. To neodvisno uspe najprej ljudem na evrazijskem Bližnjem vzhodu (pšenica), nato v kitajskem porečju Jangcekjang (riž) ter nazadnje na srednjeameriškem jukatanskem višavju (koruza) in v južnoameriških Andih (krompir). Ponekod v Evraziji, ne pa tudi na drugih celinah, udomačijo še velike sesalce: ovce, koze, svinje in govedo za meso, mleko in kože. Drugod ni primernih živalskih vrst ali pa so bile predhodno iztrebljene. V azijskih polsuhih stepah poljedelstvo ni možno, živinoreja pač. Tam udomačijo konja za ježo, skrbijo za črede in se selijo za krmo. Novo znanje se iz svojih žarišč počasi širi v okolico. Ker kmetovanje lahko vzdržuje deset- do stokrat večjo gostoto prebivalstva kot nabiranje in lov, kmetje počasi izpodrivajo okolišnje nabiralce in lovce.

Ljudje obdelujejo zemljo najprej ročno, kasneje z ralom in plugom, ki ga vleče govedo, kjer ga imajo. Gozdove krčijo s požiganjem ter se ustalijo v vaseh. Rodovi prerastejo v plemena s po nekaj tisoč člani, svetom starešin ter vrhovnim poglavarjem na čelu. Hiše so pletene in obmetane z glino. Pridelke shranjujejo v pleteno in lončeno posodo. Pletejo in tkejo obleko iz ličja, lana in volne. Ponekod razvijejo bakreno in bronasto orodje in orožje. Važne dogodke slikajo na kože. Pastirji štejejo in beležijo na rovaš. Večino potrebščin izdeluje vsaka družina v vasi zase. Za preostalo velja blagovna menjava.

[Kmetija] Slika 2.
Kmečka koča. Žena tke na statvah, ob steni so keramični lonci. Rekonstrukcija po najdbah v Tumbi Madžari, Makedonija, 6000 let pr. n. št.

Kmetijske države in gradbeništvo

3000 let pr. n. št.

Ob rekah Evfrat/Tigris, Nil in Jangcekjang/Hoangho ter kasneje na Jukatanu in v Andih se poljedelsko prebivalstvo močno namnoži. Posamezne vasi zrastejo v mesta. Hiše v njih so zgrajene iz glinaste opeke in kamnitih blokov; utrjene so z malto. Vendar se velika, a preprosta družba ne more ohranjati. Številčnost in gostota prebivalstva rojevata spore, ki jih ni mogoče več reševati neposredno. Oteženo je skupno sprejemanje odločitev. In tudi način za prenos blaga med člani – vzajemna menjava – postane neustrezen. Pojavi se potreba po osrednjem vodenju in usklajevanju.

Ljudje se organizirajo v države z vladarjem, svečeniki\/uradniki in vojaki na čelu. Nobeden od njih ne kmetuje, ampak živi od proizvodov drugih ljudi. Tako se po vrsti in neodvisno druga od druge razvijejo in dosežejo vrh mezopotamska (3000 let pr. n. št.), egipčanska (1500 let pr. n. št.), kitajska (0 let n. št.), majevska (500 let n. št.) in inkovska (1500 let n. št.) država. Vladarji delijo zemljo kmetom v obdelavo in pobirajo davke v pridelkih in izdelkih. Skrbijo še za vojaško obrambo države pred napadi iz okolice in za izgradnjo njenih svetišč ter namakalnih sistemov. Seveda ne pozabijo niti nase: prisvojijo si božanski status in dedno pravico do vladanja. Pri tem imajo podporo svečenikov.

Zamotane upravne postopke začnejo v Mezopotamiji zapisovati na glinaste ploščice. Novost prevzamejo v Egiptu in na Kitajskem, kjer pišejo na pergament, papirus, bambus in papir, neodvisno pa se kasneje razvije le še na Jukatanu. Pisava je najprej in povsod slikovna, potem pa na Bližnjem vzhodu preraste v črkovno. Z nasledniki takratnih črk pišemo po svetu še danes. Svečeniki in uradniki sestavijo koledar, kataster in zakonik. Merijo čas, dolžino, ploščino, prostornino in težo. Družba s presežki hrane podpira obrtnike, ki razvijajo nove tehnologije. Rokodelci pridno pri/predelujejo baker, bron in svinec, kasneje železo in steklo. Trgovci kupčujejo s kovanim denarjem in računajo na abak. Potujejo na jezdnih živalih, z vlečnimi vozmi na kolesih in z veslačami.

[Birokrati] Slika 3.
Popis žetve v Egiptu. Kmetje polnijo merske posode, nadzorniki jih štejejo in zapisujejo. Stenska slika v grobnici v Tebah/Luksorju, Egipt, 1400 let pr. n. št.

Razrast držav, mesta in rokodelstvo

1000 let pr. n. št.

Na robu obstoječih civiliziranih držav živijo "barbari", večinoma živinorejski nomadi in raztroseni poljedelski vaščani. Kjer je ozemlje prehodno, trgujejo. Trgovina je daleč najbolj učinkovita z ladjami po Sredozemskem morju. Posamezna feničanska in grška mesta na njegovem vzhodnem robu zato obogatijo okrog leta 1000 pr. n. št. in sejejo naokrog svoje kolonije – mestne državice. So "kot žabe okrog ribnika". Mestom vladajo kralji, vendar se že pojavljajo voljene vlade. Države se seveda vojskujejo med seboj. Vojni ujetniki postanejo sužnji težaki. Delajo na poljih, v kamnolomih in rudnikih, gradijo ceste in mostove. Množica majhnih držav se pokaže kot nestabilna: nekatere izmed njih osvajajo druge in rastejo. Nasploh imajo večje države prednost pred majhnimi, če so seveda sposobne reševati probleme, ki pridejo z velikostjo. Ena, rimska, zraste v sredozemski imperij okrog leta 0 n. št. in prinese državno upravo v province. V njej se pojavi in razširi krščanska vera.

[Vodovod] Slika 4.
Rimski vodovod, oskrbujoč mesto. Preko reke je speljan po obočnatem mostu. Pont du Gard, Francija, 100 let pr. n. št.

Z večanjem rimske države rastejo tudi težave na mejah. Pritisk nomadov s severovzhoda okrog leta 500 n. št. jo končno razkroji. Na njenem zahodnem ozemlju se pojavi več novih držav s svojimi kralji. Kralji podeljujejo zemljo, skupaj s kmeti, plemičem fevdalcem. Ti žive v gradovih in imajo svoje viteze na konjih in vojake brez njih. Kmetje obdelujejo zemljo in plačujejo dajatve fevdalcem, ti pa kraljem. Občasno se upirajo prevelikim obveznostim. Tudi kraljestva se bojujejo med seboj. Gradove napadajo s katapulti. Kralji in fevdalci podpirajo krščanstvo, ker jim pomaga pri krotitvi podložnikov.

Med nomadi z jugovzhoda, v Arabiji, se pojavi islamska vera in do leta 1000 n. št. obkroži južni in vzhodni rob Sredozemskega morja. Islamski imperij napada krščanskega na stičnih mestih. Bijejo se verske vojne. Stiki prinesejo v Evropo nova znanja z vzhoda, zlasti indijske desetiške številke za računanje. Mesta začno ustanavljati univerze. Alkimisti na njih iščejo način za izdelavo zlata in napitka mladosti. Čas kažejo sončne in stolpne ure. Posamezniki iz Kitajske prinesejo in nato razvijejo kompas, smodnik in strelno orožje. Vpeljejo tisk s premičnimi črkami in začnejo tiskati knjige.

[Puska] Slika 5.
Nizozemski vojak s puško. Smodnik v cevi se prižge s tlečo vrvico. Slika Van De Gheyna, začetek 17. stoletja.

Oceanoplovstvo in industrija

1500 let n. št.

Obmorske evropske države, najprej Portugalska in Španija okrog leta 1500 n. št., kasneje Nizozemska in Anglija, gradijo čedalje boljše ladje za oceansko plovbo. Plujejo proti vetru, s kompasi in astrolabi, kasneje s kronometri, zrcalnimi sekstanti in nebesnimi tabelami. Opazujejo z daljnogledi. Nosijo topove. Podajo se na odprto morje, obplujejo Afriko, odkrijejo in kolonizirajo Ameriko ter uničijo tamkajšnje prebivalstvo, kasneje se naselijo po Avstraliji. Če lahko, ropajo, če ne morejo, trgujejo. Zmagujejo zaradi boljšega orožja in – predvsem – nalezljivih bolezni. Iz kolonij dovažajo dragocene snovi in koristne rastline. Evropa dobi iz Amerike koruzo in krompir. Kolonizatorji v toplih predelih Amerike vzpostavijo nasade tobaka, čaja, sladkornega trsa, bombaža in gumovcev. Za delo na njih dovažajo črne sužnje iz Afrike. Cvetita pomorska trgovina in gusarstvo. Trgovci in bankirji nesramno obogatijo.

[Ladja] Slika 6.
Prekomorska jadrnica. Replika ladje Endeavour, s katero je J. Cook konec 18. stoletja raziskoval Tihi ocean.

Novonastala trg in promet omogočita prodajo velikih količin izdelkov, zlasti tekstila in orodja. V najboljšem položaju je Anglija: ima obmorsko lego, ladje, premog, kovine in stabilno ter podjetno družbo. Pospešeno začne graditi tovarne tekstila in drugih izdelkov ter podporne premogovnike, rudnike, železarne in kemične obrate. Lastniki tovarn najemajo in zaposlujejo delavce za plačo. Za delo je potrebna izobrazba: uvede se obvezna šola za otroke. Angliji sledijo druge države.

Tržna tekma spodbuja k izumu boljšega pogonskega stroja, kot je dotedanje vodno kolo. Najprej je to parni stroj. Ta močno poveča proizvodnjo. Parniki na vijake izpodrinejo jadrnice. Parna železnica zmanjša svet.

[Parni vlak] Slika 7.
Parna lokomotiva. Priključen ima vagon s premogom. Severna Amerika, konec 19. stoletja.

Sledi motor na notranje izgorevanje, ki še izboljša železniški in pomorski promet ter omogoči razvoj avtomobilov in letal. Začneta se velikopotezno črpanje in predelava nafte. Najbolj učinkovit vir moči pa postane električni dinamo, ki ga vrti vodna ali parna turbina in ki po žicah potiska elektriko skozi raznovrstne porabnike: motorje, grelce in žarnice. Države gradijo hidro- in termoelektrarne ter razpredajo omrežja daljnovodov. Mesta se elektrificirajo. Razširijo se telegraf, telefon, kasneje radio in televizija.

[Daljnovod] Slika 8.
Električni daljnovod. Žice so varno dvignjene od tal. Sredina 20. stoletja.

Industrijske države bijejo vojne za prevlado in imperije po svetu. Ti na koncu razpadejo, kolonije se osamosvojijo. Dedne kraljevine so večinoma odpravljene, ljudje izbirajo lastne vlade med tekmujočimi strankami na volitvah. Iz vsega tega pride najmočnejša Amerika.

Globalizacija in informatika

2000 let n. št.

Vojne vihre zapustijo za sabo sodar, radar, jedrsko bombo in jedrski reaktor. Okrog zemlje zaokrožijo komunikacijski, navigacijski in opazovalni sateliti ter vesoljske postaje s posadko. Človek stopi na Luno. Sonde plujejo po osončju in pristanejo na planetih. Trg sili industrijo, da ustanavlja razvojne in raziskovalne inštitute. Šolska doba se daljša. Namnožijo se tehnični strokovnjaki. Razvijejo digitalni zapis informacij in računalnike. Osebni računalniki in mobilniki preplavijo svet. Vzpostavi se svetovno računalniško omrežje. Razmahne se zabavna industrija glasbe, filmov in igric. Ljudje v razvitih državah postanejo masovni potrošniki vsega. Zacveti turizem. Ponudba močno preseže povpraševanje, kar povzroči napadalno oglaševanje. Sredstva obveščanja širijo poplavo informacij. Podjetja se preoblikujejo v multinacionalke in selijo delo v manj razvite države s poceni delovno silo. Znanost postane globalna.

[Osebni racunalnik] Slika 9.
Osebni računalnik. Z njim komuniciramo preko tipkovnice in katodnega zaslona. Konec 20. stoletja.

Zakaj je bil razvoj tak

Okrog leta 10.000 pr. n. št. so vsi ljudje na vseh celinah še živeli kot nabiralci in lovci. Do leta 1500 n. št., ko se je začela zahodnoevropska prekomorska širitev, pa so se ljudstva že močno razlikovala. Precejšen del Evrazije so sestavljale pismene in tehnološko razvite države, katerih prebivalci so uporabljali kovinsko orodje in orožje. Drugod po svetu so takrat obstajale poleg nabiralskih in lovskih družb s kamnitim orodjem le še raztresene kmečke družbe in manj razvite kmetijske države. Ko so slednje prišle v stik z bolj razvitimi zavojevalci, so jim nujno podlegle. Razvoj na različnih celinah je torej napredoval različno hitro. Zakaj?

Razvoj je za različna ljudstva potekal različno zaradi razlik v njihovih okoljih. Prvič, divjih rastlinskih in živalskih vrst, primernih za udomačitev, je bilo največ na izbranih mestih v Evraziji, nekaj manj v Afriki, še manj v Ameriki in najmanj v Avstraliji. Tako se je na teh mestih pojavilo kmetijstvo prej kot drugod in s tem dobilo prednost pri nadaljnjem razvoju. Več časa so imeli tudi živalski bacili, da so mutirali v človeku nevarne oblike, in ljudje, da so postali nanje odporni. Majhne skupine nabiralcev in lovcev pa nasprotno ne morejo razviti in ohranjati epidemičnih bolezni. Drugič, širjenje novosti, ki se kje pojavijo, je mnogo hitrejše po zemeljskih vzporednikih kot po poldnevnikih, in sicer zaradi velikih podnebnih razlik vzdolž slednjih. Celine, katerih glavna os poteka od vzhoda proti zahodu, imajo pri tem prednost. Tretjič, nekatere celine so bolj izolirane od drugih in zato težko dostopne za dotok novosti. Vemo pa, da večine tehnologij družbe ne izumijo same, ampak si jih izposodijo od drugih družb. In četrtič, razlike v velikosti površine neposredno vplivajo na velikost prebivalstva in s tem na številčnost iznajdb: več kot je ljudi, večje je število možnih izumiteljev.

Vse našteto govori v prid Evraziji. Zakaj pa se je v njej najbolj razvila prav zahodna Evropa? Zato ker so družbe vzhodnega Sredozemlja, kjer se je kmetovanje najprej začelo, svoj veliki začetni naskok pred okolico počasi izgubile, saj so vzniknile v ekološko občutljivem območju: prebivalci so svoje gozdove posekali in ti se niso več obnovili zaradi pomanjkanja padavin. Zahodnoevropskim družbam je bilo to večinoma prihranjeno zaradi bolj robustnega podnebja in obilnejših padavin. Da pa je tudi Kitajska izgubila začetno prednost pred zahodno Evropo, gre morda pripisati dejstvu, da je prva mnogo bolj zemljepisno povezana in manj razčlenjena kot druga; tako se je lahko hitro politično poenotila in s tem izgubila notranjo tekmovalnost med državami kot gonilo za razvoj. Morda pa je bilo to le začasno in bo spet prevzela vodstvo. □

M. Divjak

Priloga

Tabela A.
Preglednica zgodovine. Dominantne družbe, glavni dogodki, osebe in iznajdbe v času pisne zgodovine. Znak "−" pomeni "pred našim štetjem".

Družba Doba Dogodki Iznajdbe
2000 Računalnik
Druga vojna (Hitler) Telekomunikacije
Amerika↑ Prva vojna Elektrifikacija
Anglija↑ Mešč. revol. (Napoleon) Parni stroj
1750 Nihalna ura
Simbolna algebra
Francija↑
Mikroskop, daljnogled
Protestantizem (Luter)
Španija↑ 1500 Čezoceanska plovba
Tisk
Italija↑ Mongoli (Džingiskan) Smodnik, kompas
Križarske vojne
1000 Vikinški pohodi
Islam (Mohamed) Desetiške številke
Arabija↑ 500 Barbarske selitve
Hunska širitev (Atila)
Teodolit
0 Krščanstvo (Jezus)
Galske vojne (Cezar)
Rim↑ Punske vojne (Hanibal)
Maked. vojne (Aleksander)
Kotomer
−500 Perz. vojne (Temistoklej)
Buda, Konfucij
Grčija↑ Abak
−1000 Železo
Trojanska vojna
Mojzes
Egipt & −1500 Črkopis
Mezopot. ↕ [Slikopis
Vzvodna tehtnica
Libela, merska vrv
Gnomon, grezilo
Bron]