Matematika je jezik in orodje za količinsko opisovanje sveta. Ukvarja se s števili (aritmetika), enačbami (algebra), funkcijami (analiza), prostorom (geometrija), populacijami (verjetnostni račun) in drugim. V pričujoči knjigi je podrobno prikazano, kaj točno so ti matematični objekti in kaj je o njih spoznanega.
Matematična področja med seboj niso neodvisna, ampak se prepletajo. Prav tako so do določene mere hierarhična: nekatera so "nižja" in druga "višja". Višja področja gradijo na nižjih. V človeški zgodovini so bila nižja razvita prej in višja kasneje. Tako so v knjigi tudi prikazana. Prikazovanje poteka torej od nižjega k višjemu, od posebnega k splošnemu in od starega k novemu. To je induktivna genetična pot.
Matematika kot celota tudi ni neodvisna od okolja. Prav nasprotno. Njena semena so v vsakdanjem življenju in znanosti, razrašča se samostojno, njeni plodovi pa spet ponikajo nazaj v življenje in znanost. Štetje teles in dogodkov, opazovanje neba ter potovanja po tleh in morjih, to so trije prvotni in najvažnejši izvori semen, iz katerih je matematika zrasla. Ta povezava med matematiko in okoljem, zlasti njen semenski del, je v knjigi poudarjeno prikazana. Plodovni del pa je večinoma prepuščen ustreznim področjem znanosti.
V knjigi je okrog 100 slik. Kakšnih 70 % je mojih. Okrog 10 % jih je v javni lasti, ker so bile objavljene pred letom 1923 oziroma je minilo več kot 70 let od smrti njihovih avtorjev. Približno 10 % je takih, ki posebnega dovoljenja za objavo ne potrebujejo, ker so tako odločili njihovi avtorji ali ker prvi avtorji niso znani. Za preostalih 10 % pa ocenjujem, da njihova objava zadošča zahtevam "fair use" – med drugim je nekomercialna in izobraževalna ter ne škoduje tržnim aktivnostim lastnikov licenc – in je zato dovoljena. Lastnikom licenc se vnaprej zahvaljujem za razumevanje in dobrohotnost.
Pričujoča knjiga, Naravoslovna matematika, je izvleček "matematičnih" poglavij in sekcij iz svoje večje sestre Ustvarjanje znanosti, ki vsebuje poleg tega še "fizikalna" in "tehnična" poglavja. Prepis je večinoma dobeseden. Naredil sem ga za lastne potrebe in v lastno zadovoljstvo. Upam, da se bo tako izluščena in "naravoslovno" predstavljena matematika pokazala zanimiva in koristna v očeh bralcev, predvsem študentov in učiteljev matematike, fizike in tehnike. Njim pa je seveda prepuščeno, da jo – kakor vedo in znajo – uporabijo na problemih, ki jih žulijo.
— Marjan Divjak